Torej tema namenjena za deljenje icc profilov. Kateri zaslon imaš in kateri profil uporabljaš , priporočljivo bi bilo tudi uploadanje teh profilov.


Jaz imam display 9CBD in uporabljam ta profil.
http://forums.macrumors.com/attachment.php?attachmentid=179073&d=1245968391

O čem se tu gre? Malo razloži..

barvna kalibracija displayev. system preferences/displays/colors

hhsk je napisal/a:

barvna kalibracija displayev. system preferences/displays/colors

ja to vem samo kako tukaj kaj spreminjaš/dodajaš.

kalibracija se dela s spektrometroma ali kolorimetrom.
vse ostalo je neuporabno.

Mene pa zanimajo vaše izkušnje glede ponovljivosti barv v tisku/printu.

Jaz še vedno zagovarjam (old school) teorijo, da se je treba čimprej znebit profilov na filih, če hočeš vsaj za prvo silo dobit v tisku barve, ki jih pričakuješ.

macata je napisal/a:

Mene pa zanimajo vaše izkušnje glede ponovljivosti barv v tisku/printu. Jaz še vedno zagovarjam (old school) teorijo, da se je treba čimprej znebit profilov na filih, če hočeš vsaj za prvo silo dobit v tisku barve, ki jih pričakuješ.

Hja, tule sta dve skupini, ki s podobno strastjo zagovarjata svojo verzijo (skoraj kot PC vs Mac flaming wars).

V teoriji so profili odlična stvar. Imaš ZAPRT proces, v katerem poznaš vse naprave, jih "zmeriš" in kalibriraš. Imaš konstanten input in predvidljiv output.

V praksi pa imaš širok nabor podizvajalcev z nestandardiziranimi procesi:
- reprostudie (stare filme / plate, nevzdrževane osvetljevalke / razvijalke)
- tiskarje - bolj ali manj trezne (stroji, barve, papirji (neprimerno skladiščeni),
skratka - enačbo z x-na-y neznankami in spremenljivkami.



Zato, ker se večkrat zgodi, da moram v zadnjem trenutku "menjat" tiskarja (ker ga lahko celo naročnik pripelje) in torej ne vem, kje se bo stvar tiskala, se profilov striktno izogibam. Tako sproduciram "generičen" izdelek, ki ne bo zagotavljal vrhunske kvalitete, ampak omogoča soliden (povprečen) izdelek pri
širšem naboru podizvajalcev. S pripetim profilom, bi imeli ti podizvajalci velike probleme oz. ne bi bili sposobni stiskati solidne tiskovine (to sicer ne drži v popolnosti, ampak zelo poveča verjetnost za slab izdelek)

So pa profili super stvar, če je proces znan in nadzorovan. Kar seveda zagotavlja višjo kvaliteto barvne reprodukcije.

Tolk vem o tem.

Aja, še glede kalibracije monitorjev... Zadnjič sem se s tem ubadal tam okrog leta 95. Od tedaj dalje sem se naučil uporabljat pantone skale, solid-to-process, "skalo od Gorenjca" in podobne referenčne palete v kombinaciji s swatches in color paletami aplikacij.

Res da na vsakem displayu "zalaufam" display calibration, ampak to je še daleč od prave kalibracije. Skratka - IMHO je prava kalibracija (s kalibratorjem) v 90% popolnoma brez veze.

Ne glede na vložen trud, se vedno nekdo najde, ki mu "barve niso všeč", ali pa je slika "brez globine".


A-bit-off-topic-inside-joke:
A ne, Ivan? Pa poglejte to, kaj nam dela konkurenca!

Sem se kar oddahnil, ko berem tole zgoraj.
So me zadnjič eni "mulci" prepričevali, da zdaj to s kalibracijo vse deluje in oh in sploh, in da sem za v muzej z mojimi "old school" pristopi.

Da povem še kako jaz pridem do (solidnih) barv.

Najprej izberem profil Adobe RGB 1998 (da imam neko osnovno nastavitev).
Potem za prvo silo narihtam ekran s sitemskim orodjem za kalibracijo.

Potem pa za fotke odprem v Photoshopu eno staro tiskovino, za katero imam poskusni odtis in tiskarski odtis (fotka je že v CMYK) in z gumbi na ekranu spreminjam nastavitve toliko časa, da dobm zadovoljivo sliko.

S tem seveda razsujem nastavitve za kalibracijo ekrana, a ne drastično.

Tako dobim v Photoshopu zadovoljiv preview za fotke,
v ostalih programih pa za vektorsko grafiko kontroliram barve po raznih odtisnjenih skalah.

Profilov pa se znebim.

Čeprav bi se že skoraj lahko štel med starine, pa meni nekako bolj ugaja "color managed workflow".

Fotografije najprej konvertiram iz RAW v TIFF 16bit v AdobeRGB in jih kot take obdelujem v PS (monitor imam kalibriran s kolorimetrom). Včasih kako sliko pretvorim v BetaRGB za posebne obdelave, ampak to je bilo zdaj 1x ali 2x. Slike potem, še vedno v AdobeRGB, printam doma na HP PS Pro 8850, ki je tudi skalibriran (oz. uporabim generične profile za standardne tipe papirjev, barve imam vedno original HPjeve).

Če pa slike hočem printat na večji format (A2, A1 ali večje) pa sem imel nemalokrat težave s takim pristopom (čudni fotolabi) zato slike vedno pretvorim v sRGB in shranim kot TIFF 8bit.

S klasičnim tiskom nikoli nisem imel opravka.

Blazo, za kvalitetne printe na PS ink jetih sem včasih uporabljal Best RIP, ki je bil kalibriran za vsak papir drugače. Uporabljal sem ga tudi za poskusne odtise in potrjevanje le-teh pri strankah. Je pa drag hec. Ima pa sicer vse te ocpije, ki se uporabljajo v klasičnem tisku: overprint, pantone simulacija, trapping, raster patterns itd...

Jaz delam podobno kot blazo.

Monitor (oziroma oba) imam kalibriran nato pa (največ printam iz Lightrooma) se zanašam na original profile proizvajalca - imam HP Designjet 30, vedno HP originalne barve in HP originalen papir.

Tako se z rezultati kar zadovoljen.

LP