Na starih MacOS-ih smo aplikacijam določevali količino pomnilnika, ki smo jim ga namenili. Danes lahko to naredimo samo še Photoshopu. Podobno velja za swap disk... PS in Illustrator "znata poslušat", kateri disk jima je namenjen za "čečkanje"... kaj pa InDesign?

O.k., so what's the big deal? Frišno sem instaliral sistem in aplikacije, en disk - fizično drug, kot sistemski - pa bi rad uporabljal izključno kot scratch disk za aplikacije. Ker v Photoshopu hendlam ogromne fajle (2 ali celo več GB), se to zelo pozna.

Vse lepo in prav. Ampak InDesign-a pa ne morem prepričat, naj čečka po tem disku. Ko delam z dokumenti, ki imajo po par 100 linkanih fajlov, pa par 100 strani, se začne stvar malce (zelo ) vlečt... Ima kdo kakšen pameten hint?

Našel sem tole - in bi rešilo problem swap diska nasploh, ne samo za posamezne aplikacije;


http://www.macosxhints.com/article.php?story=20001215021440138

Ampak ker sam nisem "računalniško-računalniško" preveč pismen, poleg tega pa je tole iz decembra 2000 (torej nek starejši sistem), sprašujem znalce, če se to splača narest, oziroma ali je kakšno tveganje, da kaj generalno zaser...?

Nobody?