Vcer sem se spravu mal defragmentirat.

Imam iMac 24, kupljen natanko leto dni nazaj.

Notr je WD 1TB disk in zasedeno mam okol 200 giga.

v iDefrag sem lahko izbral le Quick(on-line) algoritem, ostali ne delajo ...
Vsega skupi mi je defragmentiralo okol 1 uro, s tem da sem 2x mogu zadevo ohladit, saj se je disk segrel na 58 stopinj. Levi zgornji kot na iMacu kjer je disk je biu posteno vroc. Zanima me, ce je to normalno, da se tolk segreje pri defragmentiranju, oz bom vprasu tkole ... do kolk se lahko disk segreje.

lp

Defragmentacije ne rabis. Rabil si jo v casih FAT sistemov, zdaj pa ne vec. Toliko manj na operacijskih sistemih, ki so derivati *nixa.

Za popolno defragmentacijo z iDefragom moraš narediti boot cd/dvd z iDefragu priloženim CDMakerjem.

zee: še vedno od ljudi, ki so istega mnenja kot ti, nisem dobil pametnih argumentov, zakaj unix sistemi ne rabijo tega. Mogoče mi jih pa lahko ti ponudiš? Datotečni sistemi namreč sami defragmentirajo le zelo majhne datoteke. Če disk zafilaš na 85% in na tak disk (ki je že minimalno fragmentiran) poskušaš zapisati velike datoteke, se te skoraj nujno zapišejo na tudi do nekaj sto koščkov praznega prostora. Take datoteke se same ne bojo defragmentirale.
Še huje kot to je, da tudi po brisanju za datotekami ostanejo fragmentirani koščki praznega prostora, ki upočasnjujejo pisanje. Manj kot je prostega prostora, večji problem to je.
Sicer je še vedno bolje že v štartu se poskušat izogibat fragmentaciji s tem, da na disku vedno pustiš vsaj 15% praznega prostora, ampak če to ne gre, je defragmentacija zelo uporabna.
lp