Uporabnikom PC-jev si je ob vsej Microsoftovi prevladi alternativo težko že predstavljati, kaj šele spoznati. Tudi mi smo kljub večkratnemu preizkušanju različnih operacijskih sistemov (Redhad Linux, Suse Linux, Mandrake Linux, BeOS) vedno vrnili na Windows. Stara navada, železna srajca. Pred dobrimi šestimi meseci smo v uredništvu Mojega mirka po vnovični namestitvi Windows začeli razmišljati o učinkoviti alternativi, ki bi bila zmožna v celoti nadomestiti Microsftovo delovno okolje, tako pri resnih kot tudi malce manj resnih računalniških opravilih.
Tretja pot

Linux je kljub zglednemu razvoju v smeri uporabnika še vedno precej daleč od tega, da bi ga uporabljali v vsakem drugem domu. Docela prilagodljiv uporabniški vmesnik, nadomestki za Microsoftov Office in morje brezplačnega programja - to se sliši malodane sanjsko. Proces, ki se odvija, bi poimenovali "windowizacija" Linuxa, saj slednji vse več stavi na lepoto uporabniškega vmesnika, ki se vizualno vse hitreje približuje okolju Windows. Osrednji problem, zakaj se Linux še ni prijel, je pomanjkanje znanja uporabnikov. Sprijaznimo se z dejstvom: če gre v Linuxu kaj narobe, lahko gospodinja, ki le pregleduje elektronsko pošto, ali sedemnajstletnik, ki vročično išče pohujšljive fotografije, le pokličeta serviserja. Linux zahteva ogromno potrpežljivosti, a navsezadnje ponuja zanjo tudi izdatno nagrado. Linux torej še ne pride v poštev.

Nadaljnje iskanje nas je popeljalo k računalnikom podjetja Apple, ki letos praznuje že 25. obletnico obstoja. Znano je, da Maci (okrajšava za Macintosh) že nekaj časa kraljujejo v vodah računalniških ustvarjalcev - grafikov, videomonterjev in oblikovalcev. Manj znano pa je, da je njihov operacijski sistem v zadnjih letih doživel korenito preobrazbo, tako na sistemski kot uporabniški ravni, in s tem postal primeren tudi za računalniške začetnike. Maci so svetovno znani tudi po svoji venomer inovativni zunanji podobi, ki ji sem in tja sledi tudi nagrada na kakšnem oblikovalskem natečaju. Ker je ustvarjanje računalniške revije ustvarjalno delo, smo se odločili, da si Applove zmožnosti ogledamo pobliže.

Železnina

Prvi Applov računalnik, ki smo ga imeli priložnost preizkusiti, je bil prenosnik iBook s 14-palčnim zaslonom, večji član družine cenovno dostopnejših prenosnikov iBook, ki več kot zadostujejo potrebam običajnega uporabnika, saj se hitrost procesorja giblje med 1 in 1,2 GHz, v prenosnik pa lahko vdelate do 1,25 GB RAM-a. Oba modela (12 in 14-palčni) imata vdelan kombinirani pogon DVD+CDRW, 14-palčni pa za doplačilo tudi DVD-zapisovalnik.

Prenosniki, namenjeni predvsem profesionalnim uporabnikom, ki se v primerjavi z iBooki ponašajo z ogromno razširitvenimi možnostmi, boljšo grafično kartico in dodatnimi zmogljivostmi, pa slišijo na ime PowerBook. Po videzu so nezamenljivi z drugimi prenosniki, izdelani so iz titana, zaslon pa meri kar do 17 palcev, s čimer res sodijo v vrh prenosne ponudbe, kar se odraža tudi v ceni.

Od "namizne ponudbe" je bržkone najbolj znan iMac. Ta z obliko, ki še najbolj spominja na namizno lučko, vedno pritegne poglede tako alikov kot računalniških zanesenjakov. Konfiguracija iMacov (tudi eMacov) nekako sovpada s tisto pri iBookih, seveda z dodatkom čudovitega in kakovostnega LCD zaslona (do 20 palcev) in pa pravega oblikovalskega posladka - prozornih zvočnikov iz pleksija.

Starejša (čeprav nedavno prenovljena) in nekoiko kompaktnejša namizna možnost (edini preostali Mac s CRT zaslonom) sliši na ime eMac, ki je na voljo le pri 1,25 GHz taktu s 17-palčnim zaslonom.

Jedro vseh naštetih modelov je Motorolin procesor PowerPC, ki so ga pri Applu poimenovali G4 (procesor četrte generacije). Njegova hitrost se giblje od 1 do 1,5 GHz. Naj poudarimo, da hitrost teh procesorjev ni neposredno primerljiva s procesorji x86. Naslednji razvojni korak Applove procesorske ponudbe je že nakazal 64-bitni procesor G5, ki tiktata pri hitrosti do 2 GHz.

Najzmogljivejši namizni model, namenjen profesionalni rabi (videomontaža, zvočna obdelava, grafično oblikovanje) sliši na ime Apple PowerMac G5, v katerem sočasno biejta kar dva procesorja G5, zraven pa se šopiri tanek Applov LCD monitor, velikosti kar do 23 palcev.

Vsi Applovi računalniki so zgrajeni z mislijo na omrežje oz. splet, zato ne preseneča, da so vsi zaporedno opremljeni z modemom, ethernetno kartico (zmogljivejši modeli tudi z gigabitno), za doplačilo pa v drobovju našega Mace najdemo tudi kartico WLAN (802.11) in vmesnik bluetooth. Seveda je kot za PC-je tudi za Mace na voljo veliko dodatne opreme, kot so npr. brezžične tipkovnice in miške, kamere (iCam) itd.

Dodatki

Ponudba Applove strojne opreme učinkovito dopolnjuje MP3-predvajalnik iPod, ki ima še funkcijo prenosnega trdega diska in avtoradia. Z dodatkom iTrip, ki ga priklopimo neposredno v predvajalnik nam omogoča brezžično povezavo z avtoakustiko. Na avtoradiu le nastavimo frekvenco sprejemnika na 89,1 MHz in iz zvočnikov se zasliši iPod. Trdi disk odlikujeta hiter prenos podatkov prek vmesnika firewire ali USB 2.0 in veliko zmogljivost (od 15 do 40 GB). Junija se bo tudi v Evropi pojavil iPodov mlajši brat - iPod mini (zaenkrat na voljo le čez lužo), ki bo z zmogljivostjo do 4 GB ustregel tistim s plitkejšimi žepi. Skupna lastnost celotne Applove ponudbe so nekoliko višje cene izdelkov od tistih, ki smo jo navajeni v svetu PC-jev.

Operacijski sistem
Prvo vprašanje, ki se ob tem bržkone poraja večini bralcev, je logično: Ali dodaten strošek prinese želeno dodano vrednost? Sam dizajn pač ne odtehta višje cene, saj z računalnikom ne dajemo modne izjave, temveč želimo iz njega iztisniti čimveč v smislu uporabnosti in prilagodljivosti uporabniku. Strah pred presedlanjem s standardnega PC-ja na popolnoma drug računalniški sistem je popolnoma odveč. Še več. Kot je pokazala naša izkušnja, tisti, ki je vse življenje uporabljal kakšnega od Microsoftovih operacijskih sistemov, pri prehodu na Mac nima absolutno nobenih težav, saj je zadnji Applov operacijski sistem Mac OS X naredil Mace res vsesplošno uporabne. Prejšnji sistemi so bili precej okorni in na trenutke tudi nezanesljivi, primanjkovalo pa je tudi programske opreme za vsakdanjo rabo. Jedro operacijskega sistema Mac OS X (zadnja različica je 10.3 Panther) tvori BSD UNIX, Berkleyjeva distribucija enega izmed prvih in še danes najzanesljivejših operacijskih sistemov na svetu, ki je bil tudi navdih za razvoj Linuxa. Na njem pa počiva zagotovo najlepši grafični uporabniški vmesnik, kar ste jih kdaj videli - Aqua. Windows XP z nekaj dodatnimi programi omogoča popolno poosebljenje in spremembo celostne podobe sistema, a tudi najboljša sprememba na boljše se ne more kosati z OS X-om. Sence, prozorna okna, ki jih lahko nanizamo 10 zapovrstjo, pa bomo še vedno videli skrajno spodnjega, fenomenalen način odpiranja in zapiranja oken, kristalno jasne in ostre ikone, ki kljub povečanju na 128 x 128 pik ne izgubijo niti malo ostrine, so le nekatere dobrote, ki jih skriva OS X. Seveda ne moremo mimo intuitivne vrstice za bljižnjice in spremljanje opravil, imenovane Dock, ki jo že lep čas posnemajo tako uporabniki Windows (ObjectDock) kot navdušenci nad Linuxom (npr. gDesklets).

Programi

Zgolj lepota operacijskega sistema ne jamči njegove uporabnosti. Mac OS X je precej bolj intuitiven in logičen za uporabo kot katerikoli Microsoftov sistem. Za OS X so prav tako na voljo bolj ali manj vse pogostejše uporabniške aplikacije, ki kraljujejo v PC-jih. Morda najpomembnejši je paket MS Office, ki je pravkar doživel novo izdajo, Microsoft Office 2004 for Mac. Microsoft že vrsto let podpira tudi Applove uporabnike. Programi založbe Adobe (Illustrator, Photoshop, InDesign, GoLive), Macromedia (Dreamweaver, Flash, Freehand, Fireworks) in Corel so prav tako doma v Macih. Drugo programje, katerega velik del je kot pri Linuxu opensource (saj je podlaga OS X-a Unix), pa je moč najti v spletu. Eden izmed portalov, ki ponuja vsak dan po več deset programskih novosti, je VersionTracker (www.versiontracker.com). Znotraj samega sistema lahko prek vključenega programa zaganjamo vse aplikacije X11. Morda najbolj fascinantna lastnost Macovega operacijskega sistema pa je (predvsem za uporabnike Windows), da ponovno zaganjanje (razen ob večjih sistemskih nadgradnjah) in ugašanje računalnika niti nista potrebna. Številni Applovi uporabniki svojega računalnika dejansko ne ugasijo po leto ali več. Namesto tega svoj operacijski sistem enostavno prestavijo v stanje pripravljenosti (sleep mode), in ob povnonem pritisku na ustrezno tipko oz. odpiranju prenosnika se računalnik zopet vzpostavi v takšno stanje, kot ste ga pustili. Applov sistem ima tudi odlično urejen nadzor nad programi in procesi, ki praktično ne morejo ohromiti delovanje celotnega sistema, saj Unixovo jedro dobro skrbi za ločeno delovanje sistemsko nujnih storitev in učinkovit nadzor nad drugimi procesi. Presenečeni nad enostavnostjo OS X-a smo bili že ob sami namestitvi, saj je celoten postopek od odpiranja embalaže do "brezžičnega surfanja" trajal 5 minut.

Cenovni vidik

Cenovni razkorak na strojni ravni olajša ogled cenovne strukture programskega dela. Že cena samega operacijskega sistema znaša "borih" 140 USD, kar za programski paket, ki vključuje vse potrebno za uporabo (multimedijski programi za glasbo, videomontažo, fotomontažo, brskalnik, e-poštni odjemalec, adresar, DVD-predvajalnik, program za snemanje CD/DVD plošč itd.), res ni veliko.

Neprecenljivo "softversko" prednost pred sistemi windows pa razkrije dejstvo, da ste z Applovim operacijskim sistemom popolnoma varni pred virusi, oglasno (adware) in vohunsko (spyware) programsko opremo, črvi in podobno "nesnago", kakršna se v okolju Windows namesti v vašem računalniku že po nekaj minutah uporabe interneta. Virusi, trojanski konji ipd. izkoriščajo luknje v Windows, ki ga uporablja praktično ves svet. Tudi sam sistem je zasnovan tako, da je nameščanje programčkov in zaganjanje kode mogoče praktično kjerkoli na trdem disku. Podlaga OS X-u pa je Unix, ki kot prvi večuporabniški sistem skrbno določa različne pravice različnim uporabnikom. Tako se neželena programska oprema iz interneta niti nima kam skriti. Ne trdimo, da je OS X brez lukenj, daje pa nekaj desetkrat manj možnosti za razvoj "zlobnega" programja zanj.

Značilnost Applovih računalnikov je tudi izjemno kompaktna in povezana strojna oprema, saj se računalniki sestavljajo na enem mestu. Vse komponente so zasnovane tako, da se med seboj kar najbolje "razumejo", kar bistveno poveča učinkovitost strojne opreme v primerjavi s standardnim PC-jem, kjer je pogosto vsaka komponenta izdelek drugega proizvajalca, ki med seboj niso vedno najbolje usklajeni.

Vse se sliši kar malce neverjetno in marsikdo se sprašuje, zakaj potem Apple dosega tako majhen tržni delež. Razlog leži predvsem v nizkih cenah PC-jev, Applovih preteklih uporabnikom manj prijaznih izdelkov in sistemu ter velikemu razmahu računalniškega piratstva, ki vodi k temu, da 90% uporabnikov svojo kopijo Windows prejme zastojn, zato so se nanj krepko navadili. Apple izdeluje računalnike za ljudi, ki so drzni, inovativni in pogumno stopajo v prihodnost.

Članek je napisal Bojan Amon in je last družbe Delo revije d.d. (MojMikro)